{"id":321,"date":"2021-01-04T15:36:08","date_gmt":"2021-01-04T15:36:08","guid":{"rendered":"https:\/\/obed.works\/?page_id=321"},"modified":"2021-01-04T15:36:21","modified_gmt":"2021-01-04T15:36:21","slug":"tri-obet-intermedijskost-diskolektiv","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/obed.works\/?page_id=321","title":{"rendered":"Tri: Obet: Intermedijskost: DISKOlektiv"},"content":{"rendered":"\n

Kot oseba, ki ji je blizu jezik in pojmi teorije medijev<\/a>, sem se vedno in se \u0161e vedno zvedavo spra\u0161ujem, kaj za vraga naj bi pomenilo intermedijskost. V meni vztraja razumevanje, da gre za nekaj, kar je med mediji, v smislu medceli\u010dne teko\u010dine. Pa se vedno znova popravim in pravim, da gre bolj za povezave, mre\u017eo medijev, kot pri izrazu internet.<\/p>\n\n\n\n

Ko to vpra\u0161evanje vedno znova malo pote\u0161im in umirim, pa se potem vpra\u0161am, kaj z drugim delom izraza, torej, kaj z medijem<\/a>. Teorija mediijev je uporabna kot orodje za ples, koreografiranje in druge ustvarjalne ter umetni\u0161ke postopke. To orodje je uporabno pri vsem, saj se da vse razumeti kot medij. In tako imam \u017ee dodatno delo pri razumevanju pomena besede intermedijskost, saj recimo lahko vzamemo to besedilo kot medij, pa potem jezik tega zapisa, pa jezik sam, pa potem pisavo, pa da gre za besedilo na spletni strani, pa spletno stran, pa obliko pisave, ki je na spletni strani, pa posamezne besede, pa \u010drke in \u017ee pri tem je jasno, da gre za intermedijskost.<\/p>\n\n\n\n

Svoje preizpra\u0161evanje<\/a> pomena besede inetrmedijskost umirim s tem, da si re\u010dem, da imamo pri inetrmedijskih umetnostih pozornost na t.i. novih medijih, ki pa so povezani predvsem z ra\u010dunalni\u0161tvom tako vezjem kot programjem.<\/p>\n\n\n\n

Prav, naj bo, sprejemem<\/a>, da gre pri inetrmedijskosti za vklju\u010devanje novih medijev, no, jaz bi potemtakem raje rekel novej\u0161ih medijev. In ko govorimo o prepletu medijev, na katere medije vse mislimo, torej, mislimo na vse mogo\u010de medije? Kje naredimo mejo, kaj je \u0161e medij in kaj ni? Tako kot za Descartesov dvom in dvomljenje, se mi pri meji, kaj je \u0161e (novej\u0161i) medij in kaj ne, zdi, da je ta meja arbitrarna, poljubna.<\/p>\n\n\n\n

Razlogi, ki nam jih Descartes servira, zakaj se je ustavil pri tem, da ne more dvomiti o tem, da misli, se mi zdijo poljubni. Kako? Zato, ker jih lahko nadomestim s katerimkoli drugim razlogom: nehal bom dvomit v svoj obstoj, ker se mi, recimo, danes ne da dvomit. Iz \u010desar bi lahko sklepali: Ne da se mi, torej sem. Kar bi bilo odli\u010dna osnova za moderno dobo zahodne kulture.<\/p>\n\n\n\n

Tako \u010dutim, da je pri meji, kaj je \u0161e medij in kaj ne. Medije se povezuje s tehnologijo. In seveda je vpra\u0161anje, kaj je tehnologija? A \u010dlove\u0161ko oko mogo\u010de ni tehnologija? Je tehnologija<\/a> samo nekaj, kar ni \u010dlove\u0161ko telo? Postavljam naivna vpra\u0161anja? Jaz mislim, da ja, a bolj zaradi tega, ker opa\u017eam, da smo kot \u0161ir\u0161a skupnost na tej ravni vpra\u0161evanja. Teorija medijev recimo poda orodja za razumevanje tega, kaj je tehnologija. Pa ne samo teorija medijev, recimo ideja sebi\u010dnega gena v osnovi uporablja isti postopek kot teorija medijev, ali pa podoben postopek sre\u010damo pri gestalt teoriji (vse je projekcija ega). Eden izmed predlogov teorije medijev je, da je vse podalj\u0161ek \u010dlove\u0161kega telesa. V tem smislu je tehnologija nekaj, kar je zunaj \u010dlove\u0161kega telesa. A zakaj potem obravnavati jezik. In sploh vpra\u0161anje, kje se nahaja jezik, kje vznika? Vznika v meni, med nami, je meni zunanje, prihaja iz DNK<\/a>, ki se razvije v \u010dlove\u0161ko bitje, ki je interackiji z drugimi \u010dlove\u0161kimi bitji, ki so se razvili iz sebi\u010dnega gena? Kaj ni tudi gen tehnologija? \u2026<\/p>\n\n\n\n

Zato se obna\u0161am do tehnologije kot nekaj, kar deluje (no, vsaj ve\u010dino \u010dasa), kar dela. In tako kot je vse medij ali natan\u010dneje, ker se odlo\u010dim, da delam z orodjem, da vse jemljem kot medij, tudi vse jemljem kot tehnologijo.<\/p>\n\n\n\n

Pri tem se razsredi\u0161\u010di obilo tega novove\u0161kega pojmovanja \u010dloveka, subjekta, objekta, tehnologije, medijev in kar je \u0161e tega. Ne samo, da se razsredi\u0161\u010di, poka\u017ee na ne-izvornost (in ne-izvirnost<\/a> mojega razmi\u0161ljanja ha ha ha). In smo zopet pri jeziku, recimo. Nikakor, da si pojasnimo izvor jezika. Nas mu\u010di \u017ee nekaj \u010dasa. Najbolj\u0161a razlaga je, da vznikne. A kako vznika?<\/p>\n\n\n\n

Nazaj k intermedijskosti. Z vsem zgoraj zapisanim se ukvarjam skozi ustvarjanje afekta. Pri tem, da seveda ustvarjanje in afekt jemljem kot medija in tudi njuno jezikovno povezavo: ustvarjanje afektov. Kar me pri tem zabava in neskon\u010dno radosti je, da afektov ne morem ustvariti sam, lahko jih ustvarimo samo skupaj, v skupni pozornosti. Samo-afekcija je samo-zadovoljevanje. Dolg\u010das (dobesedno se mi zdi samozadovoljevanje dolgo\u010dasno, redko se recimo samozadovoljujem in podobno se redko lotim samo-aficiranja oziroma ustvarjanja afektov sam).<\/p>\n\n\n\n

Ja, v ustvarjanju afektov je treba iti na ve\u010d ravni hkrati, predvsem se sprostiti v svoji subjektiviteti in objektiviteti in objektnosti.<\/p>\n\n\n\n

Mitchellov predlog<\/a>, da edino, kar nam ostane pri teoriji medijev je, da se pogajamo z mediji, ker jih ne moremo razumeti (McLuhan) in to zato, ker smo vedno v njih, jih nikoli ne moremo videti “od zunaj” (pomi\u017eik za referenco na zunaj telesa) in zato nikoli zares zaobjeti (comprehend).<\/p>\n\n\n\n

In zato opazujem afekte, ki se ustvarjajo med nami, recimo pri Tri: Obetu ko se Marko, Dragana in jaz dobimo ali pa pride \u0161e kdo zraven. In ravno skozi proces ustvarjanja afektov me zanima premi\u0161ljati, se pogajati s pojmi kot so predstava, ples, zvok, podatki, lastni\u0161tvo, ekonomija, dobi\u010dek, vrednost, prese\u017ena vrednost. Na afektivni ravni ali raje v afektivnem prostoru se najbolje komunicira z afketi. Da se \u0161e z drugimi stvarmi, recimo mislimi ali gibi ali \u0161e \u010dim drugim, a komunikacija kaj hitro zamre na tej ravni. Seveda pa so misli, gibi in kar je \u0161e tega uporabni za ustvarjanje afketov, o to pa ja!<\/p>\n\n\n\n

Recimo afekt, ki smo ga skupaj z odlo\u010ditvijo ljudi na Ministrstvu za kulturo, da podprejo Tri: Obet, ustvarili, me je zadel na polno z ravnodu\u0161nostjo. \u0160ele, ko sem ustvarjal Tri: Obet z Dragano in Markotom, med drugim tudi tole besedilo<\/a>, sem uspel soustvariti drug afekt iz ravnodu\u0161nosti: navdu\u0161enje. Navdu\u0161enje nad sodelovanjem z Dragano, Markotom, ki me po\u0161ilja na pot pisanja tega besedila, na katerega sem ste\u017eka, z odporom pristal, zdaj pa pristal v tem delovanju in upam, da z branjem tega besedila so-ustvarimo afekt, ki nas po\u017eene v nadaljnje afketivno raziskovanje teme medijev, tehnologije, podatkov, subjektnosti, objektnosti, subjektivnosti, objektivnosti, lastni\u0161tva, kaj za vraga ima ples s tem ali pa umetnost in kje se skriva kle\u010d.<\/p>\n\n\n\n

To je nekaj za oble\u010d in zdaj grem dalje v druge prostore ustvarjanja afektov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kot oseba, ki ji je blizu jezik in pojmi teorije medijev, sem se vedno in se \u0161e vedno zvedavo spra\u0161ujem, kaj za vraga naj bi pomenilo intermedijskost. V meni vztraja razumevanje, da gre za nekaj, kar je med mediji, v smislu medceli\u010dne teko\u010dine. Pa se vedno znova popravim in pravim, da gre bolj za povezave, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":202,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/obed.works\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/321"}],"collection":[{"href":"https:\/\/obed.works\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/obed.works\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/obed.works\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/obed.works\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=321"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/obed.works\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/321\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":322,"href":"https:\/\/obed.works\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/321\/revisions\/322"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/obed.works\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/202"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/obed.works\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=321"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}