Dejavnost, ki smo jo Dragana, Marko in jaz poimenovali Tri: Obet, je nadaljevanje sodelovanja, ki se je za\u010delo s povabilom Marka Batiste k Obedu, v katerem se z Dragano uriva od 2008. Predlog za nadaljevanje se je dogodil na na\u010din, ki ureja, orientira, usmerja dogajanje pri Obedu: dati vznikanju prednost pred drugimi procesi, ko delamo, obdelujemo, urejamo, orientiramo, usmerjamo Obed. Ali re\u010deno druga\u010de: Obed se na ta na\u010din ureja, orientira, usmerja; sam od sebe, sam iz sebe, iz tega, kar vznika medtem, ko smo v njem, ko ga delamo. Tako bi lahko rekli, da je iz sodelovanja nas treh pri Obed vzniknilo nadaljevanje sodelovanja v novem urjenju, praksi, procesu.<\/p>\n\n\n\n
Besedo urjenje uporabljam<\/a> v pomenu prakticiranja. Etimolo\u0161ko urjenje pomeni narediti pravo stvar v pravem trenutku. Ne nujno pravilno, pa\u010d pa pravo. V franco\u0161\u010dini bi temu rekli “juste”.<\/p>\n\n\n\n Pri Dragani je kot del vznikanja nadaljnjega sodelovanja vzniknil vzgib, da prijavi nadaljevanje sinergi\u010dnega sodelovanja pri Obedu pri Ministrstvu za kulturo. In prejeli smo sredstva. Tudi brez te podpore bi se sodelovanje nas treh nadaljevalo, a seveda v bolj umirjenem ritmu, v ritmu vznikanja sodelovanja.<\/p>\n\n\n\n To vznikanje je brbotanje<\/a>. In kot pri rahlem brbotanju, recimo brbotanju vode, tu pa tam presko\u010di rob posode cela kaplja vode, tako je iz tistega zgodnjega brbotanja v sodelovanju nas treh pri Obedu sko\u010dila ta kaplja preko Dragane v ra\u010dunalnik, na papir in pred o\u010di ljudi na Ministrstvu za kulturo. In o\u010ditno so bile okoli\u0161\u010dine prave, da so se brbotanju priklju\u010dili ali svoje pristavili<\/a> tudi pri Ministrstvu za kulturo.<\/p>\n\n\n\n Vznikanje uporabljam namesto organskosti. Lahko bi rekli, da je do tega sodelovanja pri\u0161lo organsko. A organsko je preve\u010d prepojeno s pomeni, ki bolj zakrivajo kot razkrivajo, kaj \u017eelim v tej izjavi povedati.<\/p>\n\n\n\n In podpora Ministrstva za kulturo je malo bolj ogrela brbotajo\u010do vodo in glej, tu smo in ustvarjamo dalje, vse ve\u010d vode kipi \u010dez rob posode.<\/p>\n\n\n\n Opazujemo te preskoke, opazujemo, kar \u0161e ostane v posodi. Primerjamo. Ugotavljamo. Uporabljamo. Ustvarjamo.<\/p>\n\n\n\n Ustvarjamo afekte<\/a>, ne efekte. Nikoli mi ni bilo do ustvarjanja efektov. Vedno sem bil za ustvarjane afektov. Tudi proizvodnja afektov me ne zanima, saj me bolj kot delo, ekonomija v proizvodnji, zanima igra ustvarjanja, proizvodnje, afketov, dela, ekonomije in kar je \u0161e tega v tej dejavnosti.<\/p>\n\n\n\n In kako je to povezano s podatki, lastni\u0161tvom podatkov, dajanjem podatkov, manipularanjem podatkov, uporabo podatkov?<\/p>\n\n\n\n V teh \u010dasih, ko sli\u0161imo varnost, zasebnost, lastni\u0161tvo podatkov, pomislimo na digitalne podatke in manj na analogne podatke. Kje potegniti \u010drto? Pred pojavom izraza digitalno, ni obstajal izraz analogno. Sta pa oba povezana z drugim parom: z matemati\u010dnim izrazom nezvezno (diskretno) in zvezno (kontinuirano), pa potem \u0161e z enim parom iz fizike: delec in val. Zanimivo pri tem je, da so vsi bolj ali manj pri\u0161li v uporabo v podobnem \u010dasu (konec 19. in za\u010detek 20. stoletja), ko se je mimogrede tudi pri plesu za\u010dela neke vrste eksplozija.<\/p>\n\n\n\n Torej, pri zasebnosti podatkov pomislimo na digitalne podatke in izmenjavo<\/a> podatkov. Kmalu v procesu sem dojel, da me zanimajo bolj analogni podatki, podatki, ki niso merljivi, deljivi na najmanj\u0161e enote, ki so bolj zvezne, valovne narave, ki se dogajajo med nami in vse povsod, kjer so meje samo \u0161e en val v valovih pojmov in ne res meja, ker mej v valovanju ni na na\u010din kot so pri manj valovitih zadevah.<\/p>\n\n\n\n Poka\u017ee se<\/a>, da je razmejevanje na moje in tvoje podatke in posledi\u010dno lastni\u0161tvo neposredno povezano z do\u017eivljanjem sebe kot subjekta, kot nekaj kar oddaja valovanje, nekaj kar oddaja podatke, ki si jih potem tudi lasti.<\/p>\n\n\n\n Seveda ne gre tako \u010drno belo kot opisujem tu. Ko oddajam podatke, je jasno, da jih potrebujem oddati, saj druga\u010de ni nobene tvorne komunikacije med nami. In podalj\u0161evati subjektivnost v valovanje je pa\u010d agresivna zadeva. Valovanja se ne da ustaviti na na\u010din kot ustavi\u0161 delec.<\/p>\n\n\n\n S tem, ko oddam podatke, se vklju\u010dim v komunikacijo, \u017ee meh\u010dam meje sebe, svoje subjektivitete<\/a>. Iz bolj stroge pozicije bi rekli, da predamo nekaj svoje subjektivitete drugemu, drugim. A to meni ni uporabno za delo z ustvarjanjem afektov. Ja, rekel sem delo. Gre za delo ustvarjanja. Ustvarjanje je tudi delo. Zame je uporabno opustiti idejo subjekta in objekta, \u010de ho\u010dete, predati \u017eeljo po dolo\u010ditvi meje med subjektom in objektom sodelovanju med nami, vznikanju.<\/p>\n\n\n\n V vznikanju je \u0161e ena za sedimentarne kulture te\u017eko prebavljiv trenutek: z vznikanjem vznika vse tudi vznikanje samo, hkrati. Torej, vznika tudi to pisanje v Zagrebu enkrat ob za\u010detku leta 2021 in s tem vznika jezik, v katerem pi\u0161em, vznikajo spomini na Tri: Obet, vznikajo skrbi, kaj bosta Dragana in Marko porekla na to pisanje, na to kratko (ha ha) izjavo.<\/p>\n\n\n\n